Petroselinum crispum

Gojenje peteršilja

Sejemo na stalno mesto, listne vrste tudi iz sadik. Na okenskih policah bo lepo uspeval tudi kot sobna lončnica.

Razmaki med peteršilji

Med vrstami vsaj 30 cm, med rastlinami v vrsti za listnate sorte blizu skupaj, za korenske vsaj 5 cm.

Lega

Polsenčna do senčna.

Količina

Tri do šest rastlin na osebo.

Datum sajenja

Na prostem april—junij (temperatura zemlje mora biti nad 5°C); za sadike januar. Kali približno 4 tedne.

Gnojenje peteršilja

Z domačim kompostom, izogibamo pa se hlevskemu gnoju. Po potrebi mineralna gnojila s kalijem. Redno rahljamo tla.

Zalivanje peteršilja

Ne potrebuje veliko vode. Za močno in lepo korenino ga ob suši zalivamo enkrat na teden do globine 30 cm. Če zalivamo tudi po listih, se izognemo pepelni plesni.

Dobri sosedje peteršilja

črna redkev, kumare, paradižnik, rdeča pesa, por, redkvica, špargelj, čebula, česen

Slabi sosedje peteršilja

radič, solata

Bolezni in škodljivci

Pepelasta plesen, listne in koreninske uši. Te se pojavijo ob pretirani uporabi hlevskega gnoja.

Spravilo peteršilja

Liste režemo sproti po potrebi (približno 2,5 cm nad začetkom korenine). Korene skladiščimo v zemlji, ki jo pokrijemo z slamo, da ne zmrzne, ali v hladnih kleteh. Nekaj rastlin pustimo prezimiti. Liste lahko (cele) zamrznemo.

Prehrana

Uporabljamo liste in korenino. Vsebuje veliko vitaminov, pa tudi kalija, železa in karotena. Recepti

Pomembno

Uporabljamo sveže seme. Semena rabijo za kaljenje nekaj svetlobe, zato naj bodo semena le 1—2 cm globoko v zemlji. Ob zgodnjih setvah zalijemo z baldrijanovim čajem. Ustreza mu rahla, zračna prst. Lahko prezimi na prostem.

Posebnosti peteršilja

Je dvoletnica, ki v prvem letu razvije listnato maso, v drugem pa steblo s cvetnimi kobuli. Najbolj mu ustreza bogata in vlažna prst ter sončna ali delno senčna lega.