Bolj izkušeni vrtnarji so februarja že zelo aktivni, manj izkušenim pa se hitro zgodi, da jih pomlad preseneti, pa čeprav so jo navdušeno pričakovali. Začetek vrtnarske sezone je lahko že februarja (za nekatere celo januarja, a se to še lahko nadoknadi), saj na prosto že sadimo česen, bob, predvsem pa že začnemo s pripravo sadik.
Kaj in kdaj sadimo v februarju
Začetek februarja potegnimo lončke na plano in posejmo čilije, paprike ter jajčevce na dan za plod. Te rastlinice potrebujejo dalj časa, da vzklijejo, zato jih lahko posejemo že začetek februarja. V drugi polovici februarja posejemo tudi semena paradižnika.
Prvo solato, peteršilj in kolerabice tudi sejemo začetek februarja. Solato lahko presajamo po štirih do šestih tednih v rastlinjak, v kolikor imajo tla več kot 5 °C.
Sredi februarja lahko v zavarovan prostor že sejemo redkvico, če tla niso zmrznjena.
Konec februarja sejemo še špinačo, brokoli in zgodnje zelje.
Zakaj pridelava domačih sadik?
Sadike iz lastne pridelave so odpornejše in prilagojene našim rastnim razmeram, domača semena pa stabilnejša, hitreje vzklijejo, zato so mlade rastlinice manj dovzetne za različne bolezni in škodljivce ter imajo boljši koreninski sistem.
Močnejši koreninski sistem je pomemben za boljše črpanje hranil iz zemlje, večjo odpornost rastline na sušo, bolezni in pripomore k bujnejšim ter bolj zdravim rastlinam.
Seveda so za zdravo rast rastlin pomembne tudi pestre mešane zasaditve, pravilno kolobarjenje in ter upoštevanje dobrih sosedov na vrtu. Pri pravilnem načrtovanju vrta vam lahko pomaga Posadi.si spletni planer vrta.
Pri vzgoji lastnih sadik ni potrebno trošiti fosilnih goriv za dostavo ali nakup sadik in semen, zato smo storili tudi nekaj malega za okolje.
Hkrati se izognemo neprijetnemu razmišljanju o vprašljivosti kvalitete sadilnega materiala, zemlje, v kateri so posajene rastlinice, v končni fazi tudi ali je rastlina hibrid oziroma gensko spremenjen organizem.Torej imamo nad svojo pridelavo hrane veliko večji nadzor kot pri nakupu živil rastlinskega izvora ali vzgoji kupljenih sadik.
Kako sejemo?
Ko smo prejšnje leto pridelali lastna semena, ki smo jih pravilno pobrali, posušili in označene primerno shranili (v temnem, suhem in hladnem prostoru, v zaprtih kozarcih), jih konec januarja prinesemo v notranje prostore ter si pripravimo lončke, setvene plošče in zemljo.
Semena sejemo za 4-kratno debelino semena globoko, kar pomeni, da bomo paprike sejali približno 1 centimeter globoko, bazilike pa samo narahlo zagrebli z malo zemlje.
Po mojih izkušnjah plodovke (paprike, paradižniki, jajčevci) najraje klijejo v skupinah, zato jih sejem v majhne lončke (premera 10 cm) po 25 semen skupaj. Primerno označim z datumom in imenom.
Nato jih previdno prepikiram takoj (pazim, da ne potrgam preveč korenin, ko ločujem sadike), ko se mladim sejančkom razvije prvi pravi par listov. Takrat tudi vidim ali je rastlinica zdrava, če je oblika lista prava in ima rastlinica nepoškodovan rastni vršiček.
Rastlinice lahko ob presajanju posadimo nekoliko globlje. Pazimo da izberemo lončke primerne velikosti za koreninski sistem, saj bi se v premajhnem lončku korenine preveč nagnetle, kar bi povzročilo zastoj v rasti rastline.
Pikiranje: ob presajanju rastline doživijo kratkotrajen šok, na katerega se odzovejo z novo rastjo korenin in listne mase. Ker mlade sadike lažje prenašajo presajanje, se zato kasneje razvijejo v močne in odporne rastline.
Semena lahko sicer sejemo v setvene plošče po 2-3 semena na eno celico, vendar v tem primeru za nekaj 10 sort plodovk potrebujemo ogromno prostora, kar si lahko privoščijo le tisti, ki imajo ogrevane rastlinjake.
Semena paprik in čilijev potrebujejo do vznika temperaturo okrog 22 °C, nato jih lahko prestavimo v svetel prostor, kjer je temperatura 18 °C. Po prvem pikiranju jih lahko damo tudi na utrjevanje v svetel prostor, kjer je okrog 14 °C.
Kdaj presajamo na prosto?
Sadike toploljubnih rastlin presajamo na prosto maja, ko ni več nevarnosti zmrzali, ponavadi je to z začetkom druge polovice maja. V zavarovane prostore lahko sadike posadimo že prej. Tam gojimo od marca dalje odporne sorte solate in radiča ter redkvice. V drugi polovici marca na ugoden dan za plod sejemo jara žita.
Začetek vrtnarske sezone – kaj še lahko postorimo v februarju?
V kolikor tega nismo storili že jeseni, lahko pred pridelovalno sezono naredimo še marsikaj:
– pognojimo obdelovalne površine z zeliščnimi pripravki na ugoden dan za delo z zemljo (najmanj 14 dni pred sejanjem prvih vrtnin!);
– si do začetka aprila priskrbimo biodinamične preparate za škropljenje zemlje, travnikov, žit in sadnega drevja;
– režemo potaknjence vrbe za vzgojo lastnih sadik, ki jih uporabimo za utrjevanje nabrežin in terasastih pobočij;
– pripravljamo zeliščne grede, terasaste vrtove in material ter načrtujemo druge trajne pridelovalne sisteme (visoke, gomilaste grede, grede na ključ, klimatske vrtove, grede na paletah…);
– si priskrbimo manjkajoča semena (poglejte tudi izmenjavo semen v aplikaciji Posadi.si);
– začnemo zbirati material za jesensko izdelovanje trajnih pridelovalnih sistemov in
– si priskrbimo primerno orodje.
Hitro povečanje pridelovalnih površin
V kolikor nismo omejeni samo na balkon in imamo poleg vrta še kak sadovnjak ali neizkoriščeno travnato površino, jo lahko s pomočjo loncev, slamnatih ali senenih kock, stare opeke, odvečnih zidakov, odsluženih palet ipd. hitro spremenimo v obdelovalno površino.
Želim vam lep in uspešen začetek pridelovalne sezone,
vaša Jerneja iz Zeliščnice 😉
Še en nasvet!
Tudi, če mislite, da nimate zelenih prstov – nič ne skrbite! Prenesite brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si na svoj mobilni telefon in pridelajte svežo zelenjavo že letos!
