Pohitimo s setvijo cvetače in brokolija

V osrednji Sloveniji je začetek marca tisti čas, ko se s setvami zgodnjih sort cvetače in brokolija že kar malce mudi. Ti dve kapusnici nam večkrat povzročata sive lase, še posebej cvetača je zelo muhasta. Marsikateri vrtičkar se je odpovedal gojenju prevzetne gospodične, saj mu nikakor ni uspelo vzgojiti lepih belih glav. Pa je pravzaprav tudi vzgoja cvetače sila preprosta, le vedeti moramo, kaj ji ustreza, oziroma, v kakšnih razmerah najbolje raste.

Ljubiteljici vlage in hladu

Prvi pogoj za dober pridelek cvetače in brokolija je zgodnja setev.

Cvetača in brokoli potrebujeta za dobro rast in razvoj cvetov – to je del, ki ga jemo – dokaj nizke temperature in obilo vlage. Največjo napako delamo, če ju sejemo šele aprila.

Za presajanje na prosto so sadike godne po enem mesecu, torej maja, za razvoj vse do cvetov pa potrebujejo še cele tri mesece. Torej pobiramo pridelek šele avgusta. Ampak ponavadi do tega sploh ne pride oziroma je pridelek pičel. Zakaj se to dogaja? Ker je v fazi rasti in oblikovanja cvetov že zelo vroče. Tudi vlage ni dovolj. Tega pa brokoli in cvetača ne marata.

Zato ju sejemo v zaprte prostore že od januarja pa do začetka marca, ko še ulovimo zadnji vlak. Čez mesec dni bo sadika dovolj lepa in močna, da jo bomo presadili na prosto.

Začetek aprila torej s cvetačo in brokolijem zasadimo grede. April, maj in junij so še meseci, ko so temperature dokaj ugodne za njuno rast in razvoj, pa tudi vlage je več kot čez poletje. Konec junija bomo lahko pobirali velike zelene cvetove brokolija in belkaste cvetove cvetače.

Upoštevajte lunin setveni koledar

Sama, če se le da, se pri setvi in sajenju ravnam po luninem setvenem koledarju Marie Thun. Ta temelji na osnovnih zakonitostih luninih men, upoštevan pa je tudi vpliv ozvezdij, mimo katerih luna potuje. Določena konstelacija planetov namreč zelo ugodno vpliva na določen del rastline – na korenino, na list, na cvet ali na plod (seme).

Rastline posejane in presajene na pravi dan so močnejše, rodovitnejše, odpornejše proti boleznim in škodljivcem.

Na primer: pri kumarah uporabljamo plod, zato sejemo in presajamo tiste dni, ki so po luninem setvenem koledarju ugodni za plod. Pri solati uživamo liste, torej jo sejemo in presajamo ob dnevih ugodnih za list.

Ni pa povsod tako preprosto kot pri kumarah in solati, kjer točno vemo, kam uvrstiti zelenjadnico. In zaplete se ravno pri brokoliju in cvetači. Pri obeh je del rastline, ki ju uživamo, cvet. Poskusi različnih terminov setev so pokazali, da brokoli najbolje uspeva in daje najlepše in naobilnejše pridelke, če ga sejemo in presajamo ob dnevih ugodnih za cvet. Pri cvetači, kjer bi pričakovali enake rezultate, pa se je pokazalo drugače. Ugotovljeno je bilo, da bo cvetača bolje uspevala in oblikovala lepše rože, če jo bomo sejali in presajali ob dnevih ugodnih za list.

Da boste vedno na tekočem s setvenim koledarjem Marije Thun, si na pametni telefon namestite brezplačno vrtnarsko aplikacijo Posadi.si (kliknite tukaj za Android aplikacijo).

Kako sejemo

Za setev uporabimo setvene pladnje ali večje lončke, kamor bomo posejali več semen skupaj. Posode napolnimo s substratom za setev, ga navlažimo s pomočjo pršilke in po vlažni posteljici razporedimo semena.

Pazimo, da je med njimi vsaj 1 cm razmika, da rastline ne bodo rasle pregosto. Seme narahlo potisnemo v substrat, toliko da so z njim prekrita. Posode pokrijemo s prej preluknjano folijo ali pokrovi, kar bo dobro ohranjalo temperaturo in vlago.

Za dober vznik potrebujejo semena okoli 20°C. V tej fazi svetloba ni potrebna, zato lahko posodice postavimo kamorkoli v bližino izvora toplote (blizu peči, radiatorjev, tudi na tla, če imate talno gretje), ne glede na to, če je temno. Seme bo ob taki temperaturi vzklilo v desetih dneh. Redno skrbimo za vlago in zračenje.

Po vzniku pokrivala odstranimo in posodice prenesemo na čim bolj svetel prostor, temperatura pa ne sme biti več tako visoka, okoli 16°C bo dovolj.

Pikiranje za boljši koreninski sistem

Mlade rastline bodo razvile boljši koreninski sistem, če jih bomo čez nekaj časa presadili vsako v svoj lonček. Saj velja: bolj kot je razvit koreninski sistem, bolj so mlade rastline preskrbljene z vodo in v njej raztopljenimi hranilnimi snovmi, ki jih potrebujejo za rast in razvoj, zato so tudi krepkejše in odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Lažje prenašajo tudi vse vremenske neprilike, kot so suša, preobilno deževje, mraz, vročina, veter.

Rastline so godne za pikiranje, ko razvijejo dva do tri liste. Lončki za pikiranje naj bodo premera 6 do 8 cm. Uporabimo substrat za pikiranje.

Rastline previdno izlončimo tako, da prekucnemo setveno posodico ter z rokami razrahljamo koreninsko grudo. Vsako rastlino posebej posadimo v svoj lonček, globoko vse do prvih listov. Previdno zalijemo in postavimo na svetlo okensko polico. Sedaj je lahko prostor še za nekaj stopinj hladnejši. Neogrevani hodniki, stopnišča, garaže so idealni za dobro rast sadik brokolija in cvetače.

Upoštevamo pravilo, da večja sadika potrebuje nižjo temperaturo. Tik pred presajanjem na prosto jim namenimo samo še 10°C.

Če bodo temperature previsoke, kar je v večini bivalnih prostorov, bodo sadike izdolžene, svetlih listov in na splošno dokaj kilavega videza.

Utrdimo jih

Teden ali dva pred presajanjem na grede prenesemo sadike podnevi na prosto. Postavimo jih v zaveten prostor, kjer ni neposrednega sonca. Premočni sončni žarki bi mladim nežnim rastlinam prej škodili kot dobro deli. Če so temperature tudi ponoči že okoli 5-10°C, jih lahko pustimo zunaj.

Presajanje na grede

Za presajanje na grede bodo sadike godne, ko razvijejo 4 – 6 listov, kar pa traja vsaj 40 dni. Mlade rastline zelja prenesejo tudi nekaj stopinj pod ničlo, zato si ne belite glave, če se kdaj pojavi blaga slana.

Cvetačo in brokoli posadimo na del vrta, kjer je samo dopoldansko sonce. V jamico dodamo dve do tri pesti komposta. Sadiko posadimo zelo globoko, do prvih listov, da bo dobro vsidrana in se ne bo prevračala.

Tekom sezone kasneje brokoli privežemo k opori.

Dognojujemo s tekočimi gnojili ter ob morebitni suši, predvsem maja in junija, zalivamo.

Kaj še sejemo v marcu

Marca sejemo v zaprte prostore poleg brokolija in cvetače še kar nekaj zelenjadnic. Med drugim tudi paradižnik, katerega idealen čas setve v osrednji Sloveniji je 15. marca. Na obali kakšna dva tedna prej, v višjih predelih Slovenije pa dva tedna kasneje.

Če vreme in razmere tal na vrtu dopuščajo, lahko nekaj setev opravimo že na prostem.

Da se boste lažje ravnali po luninem setvenem koledarju in ne bo dileme, v katero skupino spada zelenjadnica, so v setvenem koledarčku Posadi.si naštete zelenjadnice razdeljene po skupinah. Kliknite tukaj za brezplačno  Android aplikacijo.

Setev v zaščiten prostor

Korenina: gomoljna zelena, peteršilj za koren, koleraba

List: zgodnje zelje, cvetača, ohrovt in listnati ohrovt, blitva, spomladanska solata, endivija, listna in stebelna zelena, peteršilj za list, por

Cvet: brokoli

Plod: paradižnik, paprika, feferon, čili, jajčevec, lubenice, melone, buče, bučke, kumare, grah

Setev na prosto (Sejemo samo, če so za to ugodni pogoji!)

Korenina: korenje, peteršilj za koren, pastinak, redkvica, čebula, česen

List: nadzemna kolerabica, peteršilj za list, blitva, motovilec, rukola, špinača

Plod: grah, bob

Presajanje na prosto (Presajamo samo, če so za to ugodni pogoji!)

List: zgodnje zelje, blitva, peteršilj za list

Plod: grah

Avtor: Jerneja Jošar, univ.dipl.ing. agronomije
www.cvetlična.si