Plevel se na našem vrtu znajde na številne načine. Lahko ga sami nevede prinesemo s kompostom ali gnojem, semena lahko prinese veter (to izkušnjo imajo vsi, ki se trudijo na vetrovnem zemljišču imeti lepo trato), pleveli pa se lahko na vrt tudi razrastejo iz okolice.

In tudi če se ne zgodi nič od tega, je v večini vrtnih tal že sedaj na tisoče semen plevelov.

Ko spomladi pripravljamo zemljo za sajenje, njihova semena dvignemo na površino, kjer svetloba in toplota sprožita kalitev. Zato se že začenja letošnja tekma s plevelom. Tule je nekaj nasvetov, kako se spoprijeti z njim.

8 NASVETOV, KAKO SE ZNEBITI PLEVELA

1. Uporabljamo zastirke. Te poleg zmanjšanja izhlapevanja tudi upočasnjujejo rast plevelov.

   

   Če so rastlinske, obenem v tla še sproščajo dodatna hranila in koristijo organizmom v tleh. Čista zmaga torej!Tudi plastične zastirke so koristne v boju s plevelom. Te temne zastirke tla segrejejo za 5-10 stopinj, zato rastline spomladi hitreje rastejo. Vstavimo jih skozi luknjo v zastirki, plevel pa bo ostal brez prostora za rast. Bodimo previdni in zastirko jeseni previdno shranimo, da jo bomo lahko uporabljali nekaj let.

2. Plevela se znebimo čim prej. Vsekakor pred cvetenjem! Prej kot ga začnemo odstranjevati, manj težav bomo z njim imeli. Najbolje je, da na sončen dan z motiko (npr. z nihajno motiko ali večnamenskim orodjem ORI) plevel spodrežemo tik pod površjem. Trajne plevele izruvamo, pri čemer si lahko pomagamo s krempeljcem, da res sežemo globoko v zemljo.
3. Ne pozabimo na plevel na potkah. Tam sicer ne ovira vrtnin, a ga ne smemo pustiti, da se mirno razmnožuje. Tudi na potkah lahko zemljo pokrijemo z zastirko.
4. Ne prekopavamo zemlje. Kot smo že zgoraj napisali, s prekopavanjem dvignemo semena na površje, da lahko začnejo kaliti. Zato se splača razmisliti o opustitvi tega opravila, saj ni nujno potrebno. Pri ekološkem vrtnarjenju je, nasprotno, nezaželeno zaradi rušenja ravnovesja organizmov v različnih plasteh. Hkrati je to tudi blagodejno za vaš hrbet. Pri prvih korakih do lepega vrta brez prekopavanja vam je lahko v pomoč knjiga Štihanje? Ne, hvala.

   

5. Poslužujemo se kupljenih organskih gnojil. Ta so toplotno obdelana in ne vsebujejo plevelov ali jajčec škodljivcev.
6. Za zeleno gnojenje uporabimo ajdo, ki hkrati tudi zatira plevel.
7. Na gredicah, ki so najtežavnejše glede plevela, posadimo rastline, ki se bolje spopadajo z njim. To so vrtnine, ki hitro zrastejo in tako plevelu odvzamejo svetlobo. Taki so krompir, fižol in paradižnik. Na gredice, kjer imamo težave s plevelom, vsekakor ne posejemo solate, korenja, motovilca, čebule ali redkvic, saj jim plevel povzroča težave pri rasti in pridelek bo manjši.
8. Če imamo težave s slakom ali s pirnico, na vrt posadimo žametnico, ki s koreninskimi izločki oslabi njuno rast. Žametnica nam bo obenem s svojimi pisanimi cvetovi na vrt privabljala koristne žuželke, njen vonj odganja uši, njeni koreninski izločki pa odvračajo talne škodljivce. Še ena čista zmaga!

KAJ Z IZRUVANIM PLEVELOM?

Ko smo plevel izruvali ali odrezali, pa dobro razmislimo, kaj bomo z njim! Plevel nam lahko tudi koristi. Konec koncev je plevel po definiciji samo rastlina, ki raste nekje, kjer je mi nočemo. Ker nekateri vsebujejo mnogo mineralov (gabez, detelja, tolščak, regrat, trpotec …), jih lahko zakopljemo na vrt in s tem vrtninam dodamo naravno gnojilo. Lahko jih tudi pustimo na gredah kot zastirko ali damo na kompostni kup. Njihove biomase in mineralov ne gre zavreči! Vsekakor pa to velja le, če plevel še ni začel cveteti. V tem primeru ne sodi ne na vrt in ne na kompost. Koreninski pleveli pa nikoli ne sodijo v kompostni kup.

PA DOBER TEK!

In za konec še predlog za serviranje! Marsikateri plevel je užiten. Spomladi lahko kot špinačo pripravimo liste bele metlike ali navadno zvezdico, maja pa si postrežemo s ščirom (amarantom). Kralj plevelov pa je vsekakor navadni tolščak ali portulak (lat. Portulaca oleracea, ang. common purslane). Vsebuje antioksidant glutation, vitamine A, C, E in betakaroten ter minerale kalij, kalcij, magnezij in železo! In je vsestransko uporaben, saj ga lahko uživamo surovega v solati ali ga toplotno obdelamo, iz njega pripravimo pesto ali ga vložimo v kis ali olje. Nam je zdaj vsem žal, da smo ga tako besno pulili in metali na kompost?

Pa dober tek!

Preberite tudi: Zastirka za vrt. Čudežna odeja vaših vrtnih gred.