Pastinaca sativa

Gojenje pastinaka

Sejemo ga neposredno na stalno mesto spomladi, takrat kot peteršilj.

Razmaki med pastinaki

Med vrstami vsaj 40 cm, med rastlinami v vrsti redčimo na 10 cm.

Lega

Polsenčna.

Količina

Do 30 rastlin na osebo.

Datum sajenja

Konec aprila—maj. Kali 15 do 20 dni.

Gnojenje pastinaka

Ne prenaša gnojenja s hlevskim gnojem, uporabljamo domači kompost.

Zalivanje pastinaka

Ker ima globoke korenine, potrebuje manj vlage kot peteršilj, a ga je v suši še vedno potrebno zalivati.

Dobri sosedje pastinaka

čebula, česen, rdeča pesa, redkvica, kolerabica, krompir, paprika, kumare, zelena, špinača, solata

Slabi sosedje pastinaka

radič, peteršilj, korenček, kumina

Bolezni in škodljivci

Je manj občutljiv kot peteršilj. Pepelasto plesen odženemo, če rastline zalivamo z nežnim curkom vode, ob močnejšem napadu pa liste porežemo in čakamo na nove.

Spravilo pastinaka

Liste režemo sproti, za spravilo pa jih raje sušimo kot zamrzujemo. Korenine spravljamo jeseni. Lahko prezimi na prostem, če mu jeseni odrežemo zeleno maso in pokrijemo s slamo.

Prehrana

Uporabljamo ga kot peteršilj, a v manjših količinah, ker ima močnejšo aromo. Vsebuje veliko kalija, fosforja in kalcija ter močna eterična olja.

Pomembno

Ljudem z bolj občutljivo kožo lahko rokovanje z njim povzroči alergije, še posebej v poletni vročini.

Posebnosti pastinaka

Je podoben peteršilju, zato ga pogosto pomotoma posejemo. Ima večje in bolj aromatične liste kot peteršilj.