sajenje, presajanje, pikiranje, začetek vrtnarske sezone, februar

Vse kar potrebujete vedeti pred začetkom vrtnarske sezone

Posted on Posted in Koristno za vaš vrt, Vrtičkarski nasveti

Vse se začne z lončkom zemlje

Četudi nimamo svojega vrta in živimo v stanovanju, lahko pridelamo nekaj lastne hrane tudi na okenskih policah, v loncih ter v obliki vertikalnih zasaditev na balkonu. Vse se vedno začne z lončkom zemlje. 🙂

balkonski vrt, ideje za vrt na balkonu
Vrtnarimo lahko tudi v stanovanju in na balkonu

Kaj in kdaj sadimo v februarju

Ker je gospa Zima zamudila in se ni drenjala v jesen, se bo sedaj gužvala spomladi. Začetek februarja pa vseeno potegnimo lončke na plano in posejmo čilije, paprike ter jajčevce na dan za plod. Te rastlinice potrebujejo dalj časa, da vzklijejo, zato jih lahko letos sejemo na dan za plod, to je 3. in 4. februar. Če smo te datume zamudili, jih lahko sejemo tudi 22. februarja. Ta dan posejemo tudi semena paradižnika.

Prvo solato, petršilj in kolerabice sejemo 2. februarja. Lahko tudi 20.2. in 01.03. Solato lahko presajamo po štirih do šestih tednih v rastlinjak, v kolikor imajo tla več kot 5 °C.

Sredi februarja lahko v zavarovan prostor že sejemo redkvico, če tla niso zmrznjena. Letošnje leto bomo še malce počakali in sejanje te vrtnine prestavili v poznejšo, drugo polovico meseca.

balkonski vrt, ideje za vrt na balkonu, špinača, petršilj
Tisti z balkonom si lahko vse naštete vrtnine vzgojite že prej v loncih ali koritih ter jih v sredini maja samo prestavite na balkon.

Konec februarja sejemo še špinačo, brokoli in zgodnje zelje.

Zakaj pridelava domačih sadik?

Sadike iz lastne pridelave so odpornejše in prilagojene našim rastnim razmeram, domača semena pa stabilnejša, hitreje vzklijejo, zato so mlade rastlinice manj dovzetne za različne bolezni in škodljivce ter imajo boljši koreninski sistem.

Močnejši koreninski sistem je pomemben za boljše črpanje hranil iz zemlje, večjo odpornost rastline na sušo, bolezni in pripomore k bujnejšim ter bolj zdravim rastlinam.

Seveda so za zdravo rast rastlin pomembne tudi pestre mešane zasaditve, pravilno kolobarjenje in  ter upoštevanje dobrih sosedov na vrtu. Pri pravilnem načrtovanju vrta vam lahko pomaga Posadi.si spletni planer vrta.

Pri vzgoji lastnih sadik ni potrebno trošiti fosilnih goriv za dostavo ali nakup sadik in semen, zato smo storili tudi nekaj malega za okolje.

Hkrati se izognemo neprijetnemu razmišljanju o vprašljivosti kvalitete sadilnega materiala, zemlje, v kateri so posajene rastlinice, v končni fazi tudi ali je rastlina hibrid oziroma gensko spremenjen organizem.Torej imamo nad svojo pridelavo hrane veliko večji nadzor kot pri nakupu živil rastlinskega izvora ali vzgoji kupljenih sadik.

Kako sejemo?

Ko smo prejšnje leto pridelali lastna semena, ki smo jih pravilno pobrali, posušili in označene primerno shranili (v temnem, suhem in hladnem prostoru, v zaprtih kozarcih), jih konec januarja prinesemo v notranje prostore ter si pripravimo lončke, setvene plošče in zemljo.

setev v februarju, biodinamika, setveni koledar, koledar Marije Thun
Na primeren dan za rastlino (plod, list, korenina, cvet) semena posejemo.

Semena sejemo za 4 kratno debelino semena globoko, kar pomeni, da bomo paprike sejali približno 1 centimeter globoko, bazilike pa samo narahlo zagrebli z malo zemlje.

Po mojih izkušnjah plodovke (paprike, paradižniki, jajčevci) najraje klijejo v skupinah, zato jih sejem v majhne lončke (premera 10 cm) po 25 semen skupaj. Primerno označim z datumom in imenom.

Nato jih previdno prepikiram takoj (pazim, da ne potrgam preveč korenin, ko ločujem sadike), ko se mladim sejančkom razvije prvi pravi par listov. Takrat tudi vidim ali je rastlinica zdrava, če je oblika lista prava in ima rastlinica nepoškodovan rastni vršiček.

Rastlinice lahko ob presajanju posadimo nekoliko globlje. Pazimo da izberemo lončke primerne velikosti za koreninski sistem, saj bi se v premajhnem lončku korenine preveč nagnetle, kar bi povzročilo zastoj v rasti rastline.

presajanje v februarju, pikiranje, biodinamika, setveni koledar, koledar Marije Thun
Vsako sadiko presadimo v svoj lonček

Pikiranje: ob presajanju rastline doživijo kratkotrajen šok, na katerega se odzovejo z novo rastjo korenin in listne mase. Ker mlade sadike lažje prenašajo presajanje, se zato kasneje razvijejo v močne in odporne rastline.

Semena lahko sicer sejemo v setvene plošče po 2-3 semena na eno celico, vendar v tem primeru za nekaj 10 sort plodovk potrebujemo ogromno prostora, kar si lahko privoščijo le tisti, ki imajo ogrevane rastlinjake.

Semena paprik in čilijev potrebujejo do vznika temperaturo okrog 22 °C, nato jih lahko prestavimo v svetel prostor, kjer je temperatura 18 °C. Po prvem pikiranju jih lahko damo tudi na utrjevanje v svetel prostor, kjer je okrog 14 °C.

Kdaj presajamo na prosto?

Sadike toploljubnih rastlin presajamo na prosto maja, ko ni več nevarnosti zmrzali, ponavadi je to z začetkom druge polovice maja. V zavarovane prostore lahko sadike posadimo že prej. Tam gojimo od marca dalje odporne sorte solate in radiča ter redkvice. V drugi polovici marca na ugoden dan za plod sejemo jara žita.

Začetek vrtnarske sezone – kaj še lahko postorimo v februarju?

V kolikor tega nismo storili že jeseni, lahko pred pridelovalno sezono naredimo še marsikaj:

– pognojimo obdelovalne površine z zeliščnimi pripravki na ugoden dan za delo z zemljo (najmanj 14 dni pred sejanjem prvih vrtnin!)

–  si do začetka aprila priskrbimo biodinamične preparate za škropljenje zemlje, travnikov, žit in sadnega drevja

– režemo potaknjence vrbe za vzgojo lastnih sadik, ki jih uporabimo za utrjevanje nabrežin in terasastih pobočij

dvignjene gre, začetek vrtnarske sezone, kamniti terasasti vrtovi

– pripravljamo zeliščne grede, terasaste vrtove in material ter načrtujemo druge trajne pridelovalne sisteme (visoke, gomilaste grede, grede na ključ, klimatske vrtove, grede na paletah…)

– si priskrbimo manjkajoča semena

– začnemo zbirati material za jesensko izdelovanje trajnih pridelovalnih sistemov

– si priskrbimo primerno orodje

Hitro povečanje pridelovalnih površin

V kolikor nismo omejeni samo na balkon in imamo poleg vrta še kak sadovnjak ali neizkoriščeno travnato površino, jo lahko s pomočjo loncev, slamnatih ali senenih kock, stare opeke, odvečni zidaki, odsluženih palet…, hitro spremenimo v obdelovalno površino.

povečanje obdelovalne površine, grede, glinene posode na vrtu, uporaba opeke na vrtu, Vse kar potrebujete vedeti pred začetkom vrtnarske sezone

povečanje obdelovalne površine, grede, korita, slamne kocke, uporaba opeke na vrtu

Želim vam lep in uspešen začetek pridelovalne sezone,

vaša Jerneja iz Zeliščnice 😉