Voluhar na zelenjavnem vrtu

Posted on Posted in Posadi.si Novice, Škodljivci in Bolezni

Voluhar – ta mali ljubki glodavec, podzemni vegetarijanec, je dokaj pogost gost na naših vrtovih. Je sorodnik miši, na prvi pogled dokaj podoben podgani, le da ima krajši rep. Zraste od 15 do 22 cm. Škodo povzroča z objedanjem korenin sadnega drevja, vrtnin, objeda pa tudi čebulice in gomolje okrasnih čebulnic.

 

Voluhar bo na našem vrtu pojedel korenine in gomolje pridelkov.

Kdo je voluhar in kaj počne?

Voluhar povzroča škodo tudi na sadnem drevju, ne samo v vrtu. Zaradi poškodb se lahko zgodi, da sadno drevje spomladi slabo ali sploh ne odžene mladih poganjkov. Na novo posajena, mlada drevesa katerih sočne korenine jim še posebej gredo v slast in jih zato pogosto požrejo do konca, se lahko kar prekucnejo. Ker je zaprisežen vegetarijanec, se raznih v tleh živečih škodljivih organizmov ne dotakne. Tako, da nam za razliko od krta, dela na vrtu samo škodo, pomoči pri zatiranju škodljivce pa od njega ne moremo pričakovati. Lahka, dobro pognojena in vlažna vrtna tla so njegovo najljubše bivališče. Obvladuje površino okoli 40 m2. Deluje na zgornjem delu zemlje, spusti se le do pol metra, kjer koplje tudi do 50 m dolge rove. Njegov rov ima popolnoma gladke stene, saj vse korenine na poti njegovega prekopavanja, sproti poje. Če pogledamo prerez rova, je ta ovalne oblike. Voluhar misli tudi na slabe dni, zato si na svojem območju naredi več shramb z zalogami. Ob sončnem vzhodu in zahodu je najbolj dejaven, pozimi pa le čez dan. Kjer domuje voluhar, je zemlja dvignjena, vendar ne tako visoko kot krtine. Kupe zemlje odkrijemo in tam, kjer je voluhar še dejaven, jih bo takoj spet zakril. Na teh delih se potem poslužujemo raznih dejavnosti, da se ga znebimo.

Poznamo nič koliko ukrepov, da ga preženemo s svojega vrta. In če povemo dejstvo, da samica skoti tudi 4 – krat na leto povprečno po 5 mladičev, ki spolno dozorijo že po dveh mesecih, nam je jasno zakaj se njihovo število lahko zelo hitro poveča. Zato bo še najbolje, če se lotimo kar vseh ukrepov, pri tem pa moramo biti kar se da vztrajni. Skrbno obdelan vrt, poln slastnih koreninic mu predstavlja rajsko prebivališče in se zato ne preda kar tako.

Voluhar na vrtu. Kateri so varovalni ukrepi?

 

  • Sadno drevje in čebulnice sadimo v žičnate, prav v ta namen narejene, košare. Vrtnine pa so žal prepuščene na več ali manj učinkovite ostale ukrepe.

 

  • Poskrbimo, da je v vrtu čim več naravnih plenilcev voluharja. Jež se hrani z njegovimi mladiči, dihur in podlasica, lisice in jazbeci pa tudi z odraslimi živalmi. V mestnih vrtovih in strjenih vaških naseljih so slednji sicer bolj redkost, ježek pa tudi tukaj najde svoj dom, če poskrbimo za nekaj listopadnih grmovnic v vrtu. Voluharja bodo pospravile tudi kače. Domače mačke, ne tiste razvajene, ampak tiste, ki še znajo loviti, ga bodo uspešno preganjale z vrtov, ptice roparice pa si v sadovnjak lahko privabimo z višjimi drogovi, na katerih bodo med svojim letom počivale in prežale na žrtev.

 

Pri lovu na voluharja je zelo učinkovita podlasica, ki ga ulovi celo v rovu.

 

  • Po vrtu posadimo čim več rastlin, ki voluharju tako smrdijo, da ga odženejo. Takšne so križnolistni mleček, medena detelja, pasji jezik in kristavec, tudi cesarski tulipan in narcise mu smrdijo.

 

  • V njegove rove potiskamo dele rastlin, ki mu smrdijo, denimo česen, orehove liste, olupke limon, liste citronke, vejice brina, pacipres in ameriškega kleka, liste, cele veje ali cvetove črnega bezga.

 

Čebulice narcis v jeseni posadimo na robove zelenjavnih gred.

 

  • Pripravek iz strokov česna, ki jih narežemo, prelijemo z vodo in po 4 dneh precedimo, zlivamo v rove.

 

  • Bezgove veje zapičimo po celem vrtu.

 

  • Bezgove liste namočimo v vodi za deset dni. Ko se tekočina neha peniti, jo precedimo in zlijemo v rove.

 

Bezgovo listje lahko tlačimo v rove ali iz njih naredimo pripravek, ki ga zlijemo v rove.

 

  • Razni pripomočki, ki povzročajo hrup v njegovem podzemnem kraljestvu, kot je npr. v tla zakopana steklenica, ki ji odrežemo dno in zaradi vetra oddaja posebne zvoke ter vetrnice, lahko naredijo skupaj z ostalimi ukrepi njegovo življenje v vašem vrtu tako neznosno, da se pobere drugam.

 

Preberite tudi: ”Dobri” polži in ”slabi” polži

 

Avtorica prispevka: Jerneja Jošar, univ.dipl.ing. agronomije
www.cvetlična.si

 

Še en nasvet!

Tudi, če mislite, da nimate zelenih prstov – nič ne skrbite! Prenesite brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si na svoj mobilni telefon in pridelajte svežo zelenjavo že letos!

Začnite načrtovati in spremljati vaš zelenjavni vrt z brezplačno registracijo v Posadi.si Planer Vrta