Tipi vrtnarjenja

Balkonski vrt balkonski vrt, lonci za balkon, paradižnik sadike za na balkon, vrt na balkonu, zelenjava

Tudi na balkonu lahko pridelamo svojo zelenjavo. Predvsem dobro uspevajo zelišča. Najboljšo osvetlitev imamo na jugovzhodnih ali jugozahodnih balkonih. V toplejših krajih moramo na južnih balkonih (tudi JV in JZ balkonih) vrtnine zaščititi pred močnim poletnim soncem. Severni balkoni so težavnejši, vendar še vedno primerni za vzgojo solat.

Glede na nabor vrtnin si priskrbimo dovolj globoke posode: vsaj 20 cm za solato, stročnice in listnato zelenjavo, 40 cm za korenovke, čebulo, papriko, jajčevce in kumare, za paradižnik pa raje še 10 cm globlje.

Za večji pridelek na omejenem prostoru kombiniramo visoke in nizke rastline v istem loncu (npr. paradižnik in peteršilj) ali hitro in počasi rastoče rastline (npr. plodovke in solata).

Za lonce lahko uporabimo plastenke, večje nakupovalne vreče, stare kuhinjske lonce … Plastika, steklo in kovina dobro zadržujejo vlago zemlje. Na dno natresemo plast kamenčkov za drenažo (2 cm), nanje pa rodovitno zemljo (dobra mešanica je 20% zemlje z vrta in 80% kakovostnega substrata za lončnice ali vrtnine).

Za delo potrebujemo le lopatko in zalivalnik. Ko se temperatura dviguje, zalivamo bolj pogosto in v manjših količinah, ko se temperatura niža, pa obratno, vsekakor pa toliko, da voda doseže korenine. Zemljo zaščitimo z zastirko. Uporaba gnojil je zaželena, vendar zelo zmerna. Primerna so gnojila s počasno razgradnjo.

Če ne menjujemo zemlje v loncih, je tudi tu zaželeno kolobarjenje.

Rastlinjaki

Rastlinjak je idealen za gojenje rastlin, ki jim koristi zgoden začetek. Ko je še prezgodaj za sajenje na prosto, lahko v rastlinjaku vzgojimo močne sadike. Koristen je predvsem v hladnih in nepredvidljivih podnebjih, kjer nam omogoča gojenje rastlin, ki ljubijo toploto (paradižnik, jajčevci …).

Rastlinjak postavimo na sončen del vrta, stran od dreves, z enostavnim dostopom do hiše, vode in elektrike. Lahko ga ogrevamo ali pustimo soncu, da naredi svoje, vedno pa moramo paziti na zadostno zračenje.

Glede materialov (ogrodje in prevleka) igrajo glavno vlogo cena, vzdržljivost in estetika. Aluminijast okvir je trajnejši, lesen pa lepši. Steklena prevleka je lahko nevarna, a je najbolj primerna. Pri ogrevanju se lahko odločimo za električne grelce (s termostati) ali grelci na plin. ki so bolj zahtevni za vzdrževanje in običajno nimajo termostata.

Biovrt

V osnovi biovrtnarjenje zajema sajenje mešanih kultur (ugodno sosedstvo), zastiranje (za vlažno in rahlo prst in življenje v tleh), naravno gnojenje (za dodajanje dodatnih hranilnih snovi), naravno obrambo pred škodljivci in kompostiranje.

Permakulturni vrt

permakultura, permakulturni vrt, zastirka, visoke grede, spiralna greda

Permakultura je veja ekološkega oblikovanja, inženirstva in oblikovanja okolja, ki razvija trajnostne okvire in samozadostne agrikulturne sisteme, ki so narejeni na osnovi naravnih ekosistemov. Permakulturni vrt je samozadostni trajnostni vrt, ki ga upravljamo sonaravno. Pri vrtnarjenju se izogibamo uporabi kemičnih pripravkov in umetnih gnojil. Opazujemo razvoj zelenjave in drugih rastlin in ukrepamo, če je to potrebno. Sadimo in sejemo tisto, kar v našem okolju uspeva. Recikliramo kar se le da, pa naj bodo to organski odpadki, ki jih predelamo na kompostu, ali odpadne deske, ki jih lahko uporabimo za izdelavo dvignjenih gred.

Biodinamično vrtnarjenje

Biodinamika je zelo specializirana metoda kmetovanja, ki poleg ekoloških upošteva zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov. Utemeljitelj je dr. Rudolf Steiner. Njegovo metodo je nadaljevala Maria Thun, ki je z natančnim opazovanjem in zapisovanjem prišla do številnih ugotovitev in jih tudi znanstveno utemeljila.

Osnova biodinamike so ekološko in biodinamično pridelani semena in sadike, kompost za gnojenje, kolobarjenje, posebni pripravki za zaščito rastlin (podobni homeopatskim) in minerali, ki krepijo rastline in zmanjšujejo pojav bolezni in škodljivcev. Ne uporablja pa se gensko spremenjenih organizmov, razkuženih semen, umetnih gnojil, pesticidov in drugih kemičnih sredstev.

visoke grede, visoke gredice, visoke vrtne grede, zelenjavni vrt, ekološki vrt, dvignjene grede

Visoke grede

Lahko so le nekaj centimetrov dvignjene od tal, višje pa so primerne za vrtnarje z gibalnimi težavami (višina 60-75 cm za osebe v invalidskem vozičku, 75-90 za delo stoje). Lahko jih ogradimo z lesom, tlakovci, opeko, kamnitimi kockami. Les moramo primerno zaščititi, železniški pragovi pa niso primerni, ker so zaščiteni s kreozolom. V stranicah pustimo luknjo za odtekanje vode. Širina naj bo 60 cm za dostop z ene strani ali do 120 cm za dostop z obeh strani.

Primerne so za uporabo na slabih ali onesnaženih tleh. Dno zapolnimo z gramozom (za odtekanje vode), nato zapolnimo z zemljo in kompostom. Ker po gredah ne hodimo, se lahko odločimo za metodo brez prekopavanja.

Terasaste grede

Na strmem terenu so terasaste grede edina rešitev, da preprečimo erozijo prsti. Teraso na eni strani isklešemo v klanec, na drugi strani pa jo dozidamo, da naredimo eno ali več ravnih gred. Nizke zidne ograje preprečujejo odnašanje prsti.

Vrt kot okras

Zelenjava je lahko zelo lepa. Če se želimo preizkusiti z okrasnim zelenjavnim vrtom, si zamislimo preprost načrt v urejenih geometrijskih vzorcih in izberemo rastline, ki jih lahko obiramo brez izgub na dekorativni vrednosti. Pri korenju, cvetači, poru, zelju in čebuli izberemo sorte, ki pozno obrodijo, da ne bo v vrtu lukenj. Potrebno je pogosto pleti in skrbno nadzorovati pojav bolezni in škodljivcev.

Nekaj predlogov, kaj saditi: artičoke, grmičasti paradižnik, belušni grah, raznobarvna zelišča, buče in bučke, visoki fižol, solatna čebula, razne barvite solate in paprika.

Povej naprej: