Strune na vrtu – Kako strune ustavimo in se jih znebimo?

Koristno za vaš vrt, Škodljivci in Bolezni
5 (100%) 3 votes

Strune so nočna mora vsakega vrtičkarja. Nekateri so letos, pred ohladitvijo, že izkusili njihovo aktivnost na svojem vrtu. Nadpovprečno visoke aprilske temperature in dovolj vlage so bile idealne razmere za prve ličinke teh škodljivcev. Ker so ti škodljivci pogost pojav ne samo na domačih samooskrbnih vrtovih, pač pa tudi v kmetijstvu, smo na kup zbrali nekaj uporabnih nasvetov strokovnjakov. Kaj so strune, kakšen je njihov razvojni cikel in kako se lahko strun znebimo, v nadaljevanju.

Kot pravi univ. dipl. inž. kmet. Mojca Pušnik iz Kmetijske zadruge Šmarje, se sama velikokrat sreča z vprašanjem, da določeni pripravki, ki so namenjeni prav zatiranju strun, ne pomagajo. Zatrjuje, da vsekakor pomagajo, le pravilno jih je treba uporabiti. Poziva tudi k vztrajnosti in potrpljenu pri zatiranju teh škodljivcev, saj v prvem letu ni vidnih sprememb. Spremembe pa se bodo opazile prav zagotovo že v naslednjem letu. Postopki so sicer dolgotrajni, vendar se jih bomo le tako znebili na naravi prijazen način.

Vodja odd. za kmetijsko svetovanje Tomaž Močnik pri KGZS pravi, da so vsako leto vsi talni škodljivci zelo aktivni. Zaradi njih propadajo sadike zelenjave, koruze, gomolji krompirja pa so navrtani in s tem neprimerni za prodajo. Med vzroki za povečano število talnih škodljivcev navaja najbolj pogoste, ki so:

  • Neprimeren kolobar
  • Neprimerna obdelava tal
  • Stalna dovolj visoka vlaga v tleh
  • Primerna kislost tal (pH okoli 5)
  • Nepravilna uporaba talnih insekticidov v
    preteklosti
  • Klimatske spremembe

Tudi univ. dipl. inž. kmet. Mojca Pušnik iz Kmetijske zadruge Šmarje navaja, da je eden od razlogov za velike težave s strunami, zaradi katerih se v zadnjih letih pritožuje čedalje več vrtičkarjev, predvsem porušeno ravnovesje. Poleg tega pa tudi pogosto prepredanje vrtnin oziroma njivskih površin s travnimi. Dodaja tudi, da lahko prepozno odkriti škodljivci v zelo kratkem času napravijo na vrtu pravo razdejanje. Torej – čim prej jih boste opazili in začeli proti njim ukrepati, tem lažje jih boste odpravili. Pravočasno ukrepanje je torej zelo pomembno. Da pa lahko pravilno ukrepamo, moramo poznati njihov razvojni krog, predvsem pa biti potrpežljivi.

Kaj sploh so strune, ki jih najdemo na vrtu? Opis strun (ličinke hroščev pokalic [Coleoptera, Elateridae])

V izčrpnem strokovnem prispevku Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr.svetovalec specialist II (za varstvo rastlin) iz Kmetijskega zavoda Celje, smo našli tale opis:

Strune v Sloveniji prištevamo med najpomembnejše talne škodljivce okopavin in vrtnin. Po ocenah strokovnjakov se v Sloveniji pojavlja vsaj 150 vrst pokalic, kar je v primerjavi s srednjo Evropo, kjer je znanih 176 vrst, zelo veliko. Gospodarsko so najbolj pomembne vrste iz rodu Agriotes, ki je v Sloveniji zastopan z 10 vrstami. Nekatere vrste so predvsem gozdne in se na obdelovalnih zemljiščih ne pojavljajo (Agriotes atterimus, A. acuminatus, A. medvedevi, A. pilosellus). Solatna pokalica (A. sputator), motna pokalica (A. obscurus), poljska pokalica (A. lineatus) in žitna pokalica (A. ustulatus) ter vrsta A. litigiosus pa so travniške ali njivske vrste in se redno pojavljajo na travnikih, pa tudi na njivah in vrtovih.

Najpogostejše so na zemljiščih, ki so več kot eno rastno dobo prekrita s strnjenim rastlinstvom (travniki, detelje, travno-deteljne mešanice), na zapleveljenih njivah ter v posevkih strnih žit. Če takšna zemljišča preorjemo ter jih zasadimo ali zasejemo z okopavinami, ki imajo redek sklop, lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo velike izgube rastlin zaradi poškodb strun. Strune najdemo tudi v zapleveljenem, starem, uležanem hlevskem gnoju ali zapleveljenem kompostu.

Svetujemo vam, da si celoten članek preberete na priloženi povezavi – tukaj, saj resnično nazorno opiše razvojni krog in lastnosti tega škodljivca. Spodaj pa dodajamo preglednico osnovnih značilnosti vrst iz rodu Agriotes, ki se v Sloveniji najpogosteje pojavljajo na obdelovalnih zemljiščih, iz tega istega prispevka.

vrtne strune v zemlji kako jih uničimo škoda na zelenjavnem vrtu žre korenine
Vir preglednice: STRUNE v krompirju 2012, Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr., Kmetijski zavod Celje

Opis strun in odraslih hroščev pokalic

Kratek opis strun v svojem prispevku takole povzame dr. Lea Milevoj iz Biotehniške fakultete v Ljubljani za FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za zdravstveno varstvo rastlin:

strune na vrtu ličinka hrošča pokalice strune larva škodljivci na vrtu kaj mi je sadike in korenine
Ličinka hrošča pokalice – struna // Foto: Judy Gallagher [CC BY 2.0 (https://creativecommons.org/licenses/by/2.0)]
strune na vrtu pokalice škodljivci kako se jih znebimo zatremo škodljivci na zelenjavnem vrtu
Hrošč – Pokalica // Foto: By Sarefo – Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=6966393

Hrošči: pokalice, katerih ličinke – strune se pri nas uvrščajo med gospodarsko škodljive organizme, spadajo v rod Agriotes. Merijo 7 do 10 mm. Posebnost hroščev je, da imajo na trebušni strani predprsja poseben trn, ki ga lahko izvlečejo in sprožijo v vdolbino na sredoprsju, kar povzroči značilen pok. Od tod izvira ime pokalica. Barve so rjave ali črne.

Jajčece: je okroglo ali ovalno svetleče, mlečno belo do rumeno, 0,4 do 0,8 mm dolgo, pogosto oblepljeno z zemljo in je zato težko opazno.

Ličinke: (strune, žičniki) so podolgovate, črvičasto valjaste, slamnato rumene do rdečkaste barve. Glavo imajo majhno, tri pare orpsnih nog in dolg zadek zgrajen iz različno vidnih zadkovih obročkov. Telo je hitizirano in spominja na košček strune pri kitari oz. žico. Od tod izhaja ime strune. Pomembna je oblika končnega zadkovega obročka za določitev vrste. Na dva zobca konča zadek pri rodovih Selatosomus, Athous, Corymbites, Limonius, enojen stožčast zadek ima rod Agriotes, trikrat razčlenjen pri Melanotus. Odrasle strune dosežejo 15-35 mm dolžine, predstavniki Melanotus so največji.

Buba: je prosta, mlečno bela, spominja na imago.

Povzročanje škode na vrtu

Dr. Lea Milevoj navaja tudi, da škodo povzročajo le ličinke, ki so polifagne, ne pa imagi. Največ škode povzročijo v redkih posevkih, še posebno je ogrožen krompir, koruza, sladkorna pesa, vrtnine.

Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr., pa v svojem prispevku doda: Hrošči niso škodljivi, saj se hranijo s cvetnim prahom in listi rastlin. Izlegle ličinke se hranijo z organsko snovjo v tleh. Največ škode povzročajo ličinke višjih razvojnih stopenj, ki se prehranjujejo s koreninami različnih rastlinskih vrst, obgrizejo koreninski vrat in se zavrtajo vanj, zavrtajo pa se tudi v gomolje krompirja, korene korenja in repe, objedajo tudi kalčke. Ker v rastlinah iščejo vodo, so strune zlasti nevarne v sušnih letih in v tleh, v katerih ni dovolj vode.

Čeprav odrasle  pokalice ne povzročajo neposredne škode z objedanjem rastlin, vendar se razmnožujejo in zato je potrebno tudi odrasle osebke pobirati in jih odstranjevati. Odrasli hrošči odlagajo jajčeca, katera najlažje uničujemo s prekopavanjem zemlje in tako preprečimo, da se razvijejo ličinke, katere povzročajo škodo z objedanjem koreninskih laskov mlade rastlinice. Ko pride čas za hrošče, bi bilo priporočljivo tla v vrtovih pokriti z kakšno zastirko. Najpogosteje uporabljamo slamo, kajti le na ta način preprečimo, da bi ti odložili svoja jajčeca v zgornje plasti tal, iz katerih se bodo v treh do štirih tednih izlegle ličinke. Te, nam v prvem letu sicer ne bodo delale škode, prav zagotovo pa v naslednjem, pove Mojca Pušnik, univ. dipl. inž. kmet.

Kako se znebimo strun na vrtu?

Preidimo k ukrepom, ki nam bodo pomagali, da se znebimo strun na našem vrtu. Ker zagovarjamo sonaravno vrtnarjenje, bomo tukaj navedli nekaj okolju neškodljivih prijemov. Kot smo že zgoraj omenili, pa sta v boju proti strunam ključna vztrajnost in potrpljenje.

Za tiste, ki na vrt pogosto posejete tudi zeleno gnojenje, kot sta lucerna in detelja: ti dve spodbujata strune, prav tako žita. Nekatere rastline, kot so ajda, lan, konoplja in proso, pa zmanjšajo število strun v tleh.

Prekopavanje zgornje plasti zemlje

Mojca Pušnik, univ. dipl. inž. kmet.  priporoča, da se strun lotimo s prekopavanjem. Strunam rahla zemlja ne odgovarja, zato je prvi način boja proti njim »lopatanje«. Prekopavanje zgornje plasti zemlje namreč vpliva na izsuševanje zemlje, v taki jajčeca in izlegle ličinke poginejo, pa tudi ptice jih bodo lažje pobirale iz tal. Zato poskrbimo za naše pernate prijateljice in jim v poletnem času priskrbimo predvsem čisto vodo. Omenja tudi, da krti, ki nam tako veselo delajo luknje po gredicah, poskrbijo za zmanjšanje številčnosti strun in tudi bramorjev v tleh.

Isto svetuje tudi Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr: Strune neposredno prizadenemo tudi ob večkratni mehanični obdelavi tal (brananje, česanje, okopavanje…), saj vsaka mehanična obdelava tal zmanjšuje njihovo številčnost, manj pa moti njihove najpomembnejše naravne sovražnike – brzce. V letih, ki so za strune ugodna, se na zanemarjenih njivah (npr. zapleveljena strnišča) pojavljajo številčnejše populacije strun, poveča pa se tudi njihovo število v letih, ki sledijo.

Kolobarjenje – širok kolobar

Obe svetovalki priporočata tudi reden, širok kolobar. Pri tem pa moramo paziti zlasti na to, da si občutljive rastlinske vrste, kot so koruza, krompir, čebula, kapusnice, korenček, zelena, solata… sledijo na istem zemljišču šele po nekaj letih. Izjemo lahko naredimo, če v kolobar kot glavne ali prekrivne neprezimne posevke vključujemo ajdo, proso, belo gorjušico, lan, saj te rastline pomembno zmanjšujejo številčnost strun v tleh. Prepogosta setev žit, lucerne in detelje pa povečuje številčnost strun. Občutljivih rastlinskih vrst tudi ne sejemo oziroma sadimo na preorana zemljišča, ki so bila dlje porasla s travo, deteljami, plevelom… je zapisala Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr.

Mojca Pušnik iz Kmetijskega zavoda Celja pa svetuje tudi, da v drugi polovici avgusta prazne gredice zasejete z belo gorjušico. Tik pred cvetenjem jo pokosimo in takoj zadelamo v zemljo. Zalijemo, lahko tudi pokrijemo s folijo. Tako pokrito pustimo vsaj 10 dni, lahko tudi dalj časa. Kemijske snovi, ki se v stiku z vodo sprostijo iz razrezane zelene mase, so strupene za strune, pa tudi za jajčeca polžev.

Zaščitne rastline

Mojca Pušnik svetuje, da na vrt posadimo cvetlice in navede lep primer starih kmečkih vrtov, ki so bili vedno lepo pisani in obdani s cvetjem. Zato v vrtu zasadimo večje število žametnic, kapucink in ognjiča. Njihove korenine namreč izločajo snov, ki je strunam strupena.

Naravni sovražniki strun

Na številčnost strun lahko vplivamo tudi z ohranjanjem in vzpodbujanjem naravnih sovražnikov strun (mednje uvrščamo ptice, žabe, nekatere stenice in muhe, v ornici so pomembni predstavniki hroščev brzcev, strune pa okužujejo tudi entomofagne glive iz rodov Metarhizium, Beauveria, Isaria, Tarihium, Oospora, Entomophthora in nekatere bakterije iz rodu Pseudomonas). Tovrstni način zatiranja strun je še slabo proučen, navaja Iris Škerbot iz Kmetijskega zavoda Celje.

Nasveti Miše Pušenjak o zatiranju strun

Kako na vrtu zatiramo strune, se je razpisala tudi naša strokovna svetovalka Miša Pušenjak na našem interaktivnem forumu Posadi.si.  Na vprašanje, kako pregnati strune z vrta, je podala nekaj nasvetov, ki si jih lahko preberete tukaj. Med njimi navaja uporabo apnenega dušika tam, kjer je najhuje; naravne, biotične pripravke in naravne sovražnike, kot so entomopatogene ogorčice.

Torej, možnosti za zatiranje strun na vašem domačem vrtu je več. Najbolje bo, da jih kombinirate med seboj in poskusite, kateri izmed načinov je na vašem vrtu najbolj učinkovit. Kateregakoli že boste izbrali, upamo, da bo deloval in da bo vaš vrt bujno uspeval še naprej.

 


Zgornji tekst je povzetek iz virov:


In še en nasvet!

Tudi, če mislite, da nimate zelenih prstov – nič ne skrbite! Prenesite brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si na svoj mobilni telefon in pridelajte svežo zelenjavo že letos!

Če pa nimate Android telefona ali ste bolj navajeni na računalnik, se lahko brezplačno registrirate na našo spletno aplikacijo Posadi.si. Poleg setvenega koledarja in nasvetov lahko s spletno aplikacijo tudi načrtujete vaš vrt.

To pa še ni vse! V našo aplikacijo prihaja tudi prva platforma za izmenjavo semen. Če želite biti o izidu te nove funkcije obveščeni prvi in jo premierno preizkusiti, se prijavite tukaj: KLIK