Čiščenje onesnaženih vodnih virov, pomen mokrišč in kako lahko doma izdelamo vodni filter

Posted on Posted in Posadi.si Novice

Čiščenje onesnaženih vodnih virov, pomen mokrišč in kako lahko doma izdelamo vodni filter

 

Hiter način življenja narekuje večjo osebno storilnost in vključuje tudi večjo porabo različnih naravnih virov. Nekateri viri so neobnovljivi, kar pomeni, da se ob porabi njihova energija iztroši in je tako za nas izgubljena v smislu ponovne uporabe oziroma traja zelo dolgo, da se obnovi. Tak primer so fosilna goriva (premog, nafta, zemeljski plin), ki v današnjem svetu predstavljajo največji problem onesnaženja.

 

Onesnaževanje voda in kaj lahko storimo danes za boljši jutri

Med obnovljive vire sodijo voda, veter (gibanje zraka), fotosinteza in sončna ter geotermalna energija. Obnovljivi viri se ne izčrpajo, zato jih lahko ponovno uporabimo. Mednje sodi tudi človeško delovanje.

Voda spada med najpomembnejše vire življenja in lahko predstavlja obnovljiv vir energije le, če je neoporečna. Onesnažena škoduje živim organizmom in predstavlja resen problem sodobnega sveta.

Da bi zagotovili čiste vodne vire, moramo vsak pri sebi razmisliti, kaj lahko storimo, če želimo zmanjšati pritisk nanje. Smotrna poraba vode in čistilnih sredstev pri umivanju, pranju posode, čiščenju avtomobila ipd. je le en korak.

Ker je vse na svetu povezano, na kvaliteto vode neposredno vpliva tudi poraba fosilnih goriv, katera pa ne uporabljamo samo pri prevozu z motornimi vozili, ampak tudi pri recikliranju, ogrevanju, razsvetljevanju, v industrijskih obratih… In ko pade dež, spere vso to umazanijo v naše vodne vire.

Intenzivno gnojenje travnikov, vodni viri, onesnaženje vode
Intenzivno gnojenje travnikov ob vodnem viru

Onesnaženje vodnega vira, vodni viri, onesnaženje vode
Onesnaženje vodnega vira zaradi gnojenja

Da bi zagotovili boljšo kvaliteto življenja na tem svetu in popravili nastalo škodo na okolju zaradi urbanizacije, industrije, intenzivnega kmetijstva, je potrebno torej porabo neobnovljivih virov energije vztrajno zmanjševati ter jih nadomeščati z uporabo obnovljivih virov (solarna, vetrna energija).

Ko je voda onesnažena, jo lahko s posnemanjem narave očistimo, vendar je za to potreben čas.

Rastlinska čistilna naprava je primer posnemanja močvirskih sistemov, ki na način zdravljenja narave z naravo čisti odpadne vode.

Deluje brez strojne in električne opreme in ima podobno vlogo kot v naravnem ekosistemu mokrišča, močvirja, vrbine, mokri travniki, stranski rokavi, mrtvice in meandri na rekah. Narava se torej očisti sama, vendar potrebuje čas, primerne pogoje in v današnjem svetu tudi zmanjšan pritisk nanjo.

Rastlinsko čistilno napravo si lahko zgradimo sami, prednosti pa so predvsem v nizkih stroških gradnje in obratovanja, ničnem pritisku na okolje ter boljših rezultatih čiščenja kot ga dosegajo centralne čistilne naprave, ki so izjemno potratni in nezadostno učinkoviti sistemi.

Ekosistem vrbina, mokri travnik, čiščenje vode, ČIŠČENJE ONESNAŽENIH VODNIH VIROV IN POMEN MOKRIŠČ
Ekosistem vrbina in mokri travnik sodelujeta pri čiščenju vode

 

Meandri, obrečno rasjte, čiščenje vode, vodni viri, ČIŠČENJE ONESNAŽENIH VODNIH VIROV IN POMEN MOKRIŠČ
Meandri in obrečno rastje igrajo pomembno vlogo pri čiščenju vode

Kako rastlinska čistilna naprava deluje ?

Območja v naravi, kjer voda stoji oziroma zastaja, so pomemben del ekosistema, saj tam rastejo rastline, ki s pomočjo mikroorganizmov črpajo odvečne in strupene snovi iz vode, zato je tam voda najčistejša.

Zastajanje vode je prvi del mehanskega fizikalnega čiščenja, kjer se filtrirajo trdi delci in se posedajo na rečno dno. V drugem delu biokemijskega čiščenja prevzamejo vlogo rastline, ki preko filtracije, sedimentacije, aerobne in anaerobne razgradnje ter absorpcije učinkovito čistijo organske snovi, dušikove spojine, težke kovine, fosfate in druge strupene snovi.

Pri čiščenju onesnaženih vonih virov pomagajo mikroorganizmi, ki živijo v koreninskih sistemih rastlin in so glavni nosilci čiščenja vode. Ti s pomočjo kisika, ki jim ga dovajajo rastline, razgradijo strupene snovi na enostavnejše elemente in tako omogočijo rastlinam počrpanje le teh iz vode.

Takšna voda je primerna za čiščenje, zalivanje ali sanitarno uporabo, ne pa tudi za pitje, saj je za takšno uporabo potrebna predhodna dezinfekcija oziroma sterilizacija. Naravni načini dezinfekcije vode so opisani v nadaljevanju članka.

Kakršno koli spreminjanje struge in reguliranje pretoka, izsuševanje ali pretirano intenzivno obdelovanje travnikov, odstranjevanje rastlin z rečnih bregov pomeni rušenje naravnega funkcionalnega sistema in ima za posledico pogostejše poplave, odnašanje prsti z rečnih bregov, izginjanje rastlinskih in živalskih vrst ter onesnaženo vodo.

Mokri biotopi nudijo zatočišče mnogim živalskim in rastlinskim vrstam, pripomorejo k čistejšemu in bogatejšemu okolju, zato je potrebno vsak poseg v tako območje temeljito premisliti in rešitve za tiste najnujnejše posege iskati v posnemanju narave.

Močvirje
Močvirje

Rastline, ki jih najdemo na mokrih biotopih in njihova vloga pri vzdrževanju ekosistema

Vrba in topol: S svojimi koreninami preprečujeta bočno erozijo rečnih bregov in stabilizirata obrežje, črpata strupene snovi iz vode in omejujeta prehajanje fosfatov ter nitratov v prst.

Šaš, trstičje in rogoz: Imajo sposobnost črpanja in kopičenja težkih kovin ter radionuklidov v koreninah in nadzemnih delih.

Vodna perunika: Raste na močvirskih tleh, na bregovih rek in veže težke kovine ter veliko hranilnih snovi, zato je zelo pomembna pri čiščenju vode.

Vodna hijacinta: Čisti tla težkih kovin (cink, krom, baker) in pesticidov v stoječih in počasnih vodah.

vrba, vodni viri, ČIŠČENJE ONESNAŽENIH VODNIH VIROV IN POMEN MOKRIŠČ
Vrba

Pomen oglja pri čiščenju onesnaženih vodnih virov

Pri čiščenju vode pa niso uspešne samo rastline in mikroorganizmi, temveč tudi oglje. Oglje nastane kot rezultat izgorevanja organskih snovi z izsuševanjem ob visokih temperaturah z zmanjšanim dovodom kisika in je v večji meri sestavljeno iz ogljika. Tehnologija pridobivanja oglja sega v pradavnino, največ pa se ga je v zgodovini proizvedlo za namene orožarske industrije v proizvodnji smodnika.

Po nekaterih virih so ga uporabljale stare južnoameriške kulture za povečanje produktivnosti prsti. Tehnologija je temeljila na zbiranju organskih odpadkov, ki so jih zažgali v luknji, izkopani v tleh ter še tleče zagrebli s prstjo. Ostanki so zogleneli in vrhnji plasti prsti nad sabo zagotavljali dolgotrajno rodovitnost.

Oglje tudi povečuje sposobnost zadrževanja vlage in izboljša funkcionalnost prsti, saj ima sposobnost vezanja ogljikovega dioksida iz zraka, ki ga rastline potrebujejo za svojo rast.

Vodo, onesnaženo s pesticidi, herbicidi, klorom, hormoni, trihalometani, azbestom in težkimi kovinami (svinec, živo srebro, krom itd.) ali organsko onesnaženo vodo učinkovito prečistimo z ogljem, saj le ta nase veže omenjene snovi.

Kako prečistimo vodo

Manjše količine vode lahko učinovito dezinficiramo tako, da jo v steklenicah postavimo za 48 ur na direktno sončno svetlobo. Metoda SODIS (Solar desinfection) je bila uspešno uporabljena v nekaterih delih Haitija po potresu leta 2010, uporablja pa se tudi v nujnih primerih ter revnih regijah po svetu.

Za čiščenje večjih količin vode se v praksi uporablja tehnologija solarne destilacije. Voda se zbira v zbiralne bazene , ki so prekriti s steklom. Na njem se ob sončnem segrevanju zbirajo vodni hlapi, ki nato kondenzirajo in odtečejo v drug zbiralnik. Ta metoda z izhlapevanjem in kondenzacijo učinkovito očisti vodo soli, težkih kovin in organskih ostankov.

Na podoben način delujejo tudi glineni filtri, narejeni s pomočjo posebne tehnike. Med oblikovanjem lonca, ki je podoben lončku za rože, se v glino zamesi žagovina ali kateri koli drug gorljiv material. Ko se lonček peče, se glina strdi, žagovina pa zgori. Tako na mestih zažgane žagovine nastanejo drobne pore, skozi katere kaplja voda.

Z uporabo takšnih keramičnih filtrov so se v revnih predelih sveta učinkovito zmanjašali pojavi raznih bolezni, ki so nastajale zaradi onesnažene vode. Ti filtri so tudi predhodniki nam poznanih peščenih in ogljikovih filtrirnih sistemov.

Tudi sami lahko izdelamo vodni filter

Za prvo pomoč pri čiščenju vode si lahko izdelamo enostaven filter tudi doma.

Za izdelavo potrebujemo:
1 x 1,5l plastenko
škarje ali nož
prodniki debeline 1-2cm
pesek debeline 1-2mm
filc ali ogljikov filter
bombažne krpe ali vata
posoda
blatna ali kalna voda

S škarjami oziroma nožem plastenki odrežemo dno (previdno pri rezanju, da ne pride do poškodb!). Obrnemo jo z odrezanim delom navzgor. Nato vanjo naložimo po vrstnem redu: plast prodnikov, bombažno krpo ali vato, pesek, filc ali ogljikov filter, bombažno krpo ali vato, pesek in plast prodnikov. V tako pripravljen filter počasi nalivamo onesnaženo vodo, ki jo spodaj prečiščeno prestrežemo v posodo.

Namig: če imate možnost, pri izdelavi filtra uporabite kremenov pesek in silikatne prodnike (dolomit), saj se z apnenčastih izpira kalcij, ki naredi vodo motno in maši pore filtra. Za boljše razumevanje naj povem, da so za izdelavo filtra bolj primerni prodniki in pesek iz Drave ter kremenov pesek iz Puconcev, kot pa kamninski material iz Save, Savinje ali Soče.
V kolikor ste filter skrbno sestavili, bo skozenj pritekla čista voda. Za varno uporabo se doma filtrirano vodo nujno priporoča solarno dezinficirati ali prekuhati!

Za zadrževanje in čiščenje meteorne vode, ki jo nato uporabimo pri zalivanju ali namakanju obdelovalnih površin lahko izkopljemo zadrževalnike za vodo ali pa v jarke pred izliv žleba zasadimo razne močvirske rastline, ki učinkovito čistijo vodo ter z zaustavljanjem pretoka preprečujejo erozijo prsti.

 

navadno ločje, čiščenje vodnih virov, pomen mokrišč
Navadno ločje je primerna rastlina za zasaditev odvodnih jarkov, ki poleg zadrževanja opravlja tudi funkcijo čiščenja vode

Lepi, suhi dnevi konec leta so kot nalašč za pripravo načrtov in materiala za lepše in čistejše novo leto. Za ideje ali rešitve se lahko obrnete name, z veseljem vam bom pomagala. Najdete me na FB strani Zeliščnica.

Za konec pa naj vam položim na srce, da je narava tista, iz katere dobimo vse, kar potrebujemo. Zato jo negujmo za vsa bitja, zase, za svoje zanamce. Narava ni naša last in mi smo del nje. Poskusimo v prihodnjem letu več doživeti na »peš način« in manj trošiti za »instant užitke«. In pomnite: vsak majhen korak šteje! Bodite lepo in mirne praznike vam želim!

Avtor: Jerneja Florjanc

Jernejo najdete na Facebook strani Zeliščnica